Kako se izogniti pastem: Konec južnoafriške industrije levov v ujetništvu
Odločitev južnoafriške vlade z dne 28. marca 2024, da prepove vzrejo levov v ujetništvu v komercialne namene, pomeni veliko spremembo. Vendar pa se med optimizmom, ki spremlja to odločitev, pojavljajo tudi izzivi in pasti, ki jih je treba odpraviti, da bi zagotovili nemoten prehod.
Ena od najbolj perečih skrbi je usoda približno 10 000 levov, ki so trenutno v ujetništvu v objektih v Južni Afriki. Po uvedbi prepovedi vzreje se postavljajo vprašanja o dobrem počutju in prihodnosti teh živali. Vzrejene in vzgojene so bile v ujetništvu in nimajo potrebnih sposobnosti za preživetje v divjini. Izpustitev v naravno okolje ni izvedljiva možnost in predstavlja veliko tveganje tako za leve, vzgojene v ujetništvu, kot tudi za populacije v naravi.
Poleg tega prepoved komercialne vzreje povzroča potencialno krizo za dobro počutje teh v ujetništvu vzrejenih levov. Privedla bo do zanemarjanja, zapuščanja in evtanazije odvečnih živali. Zagotavljanje humanega ravnanja in ustrezne oskrbe teh levov je izrednega pomena, saj se Južna Afrika umika industriji levov v ujetništvu.
Za javno podobo, ki si jo Južna Afrika tako zelo želi izboljšati, bi bilo kontraproduktivno, če bi se na družbenih omrežjih pojavilo še več grozljivih slik zanemarjenih in zlorabljenih levov.
Druga past se skriva v gospodarskih posledicah prepovedi vzreje. Industrija levov v ujetništvu je donosen posel, ki ustvarja znatne prihodke z dejavnostmi, kot so lov v pločevinkah, farme za hišne ljubljenčke in trgovina z levjimi kostmi. Vzrediteljem in lovskim lobijem bo treba izplačati odškodnino, tega denarja pa južnoafriška vlada nima na voljo. Če gojitelji ne bodo dobili odškodnine, bo to povzročilo dolgotrajno pravno bitko z vlado, kar bo le še poslabšalo stisko levov v ujetništvu.
Poleg tega je strogo izvrševanje prepovedi vzreje in predpisov za objekte za vzrejo divjih živali v ujetništvu bistveno za preprečevanje nadaljevanja nezakonitih dejavnosti in zagotavljanje spoštovanja etičnih standardov. To lahko zahteva večji nadzor, spremljanje in kaznovanje tistih, ki kršijo zakon.
Kar zadeva vpliv na ohranjanje, predstavlja konec industrije z levi priložnosti in izzive. Medtem ko je prenehanje izkoriščanja levov, vzrejenih v ujetništvu, pomemben korak k etičnim praksam ohranjanja, je treba skrbno spremljati dobrobit in prihodnost divje populacije, da bi se izognili nenamernim posledicam, kot je povečanje trofejnega lova na divje leve.
Sprejetje prepovedi je sledilo razpravi južnoafriške vlade o novem predlogu o potrošniškem izkoriščanju prostoživečih živali. Z uporabo divjih živali za prehrano so povezana velika etična, okoljska in gospodarska tveganja. Obstajajo pomisleki glede dobrega počutja posameznih vrst, celovitosti ekosistemov in dolgoročne trajnosti populacij prostoživečih živali. Kritiki dvomijo tudi o predpostavki, da so lov in oblike skupnostne rabe potrebni za ohranjanje, in opozarjajo na alternativne pristope, ki dajejo prednost uporabi brez potrošnje, kot sta ekoturizem in varstvo habitatov.
Obstaja tudi bojazen, da bi legalizacija potrošniške rabe lahko vodila k povečanemu plenjenju, nezakoniti trgovini s prostoživečimi živalmi in korupciji. Grožnja ogroženim vrstam, katerih populacije se že zmanjšujejo zaradi izgube habitatov, divjega lova in drugih človekovih dejavnosti, bi se lahko še povečala.
Zmanjševanje števila levov v svetovnem merilu
Leta 1950 je na afriških planjavah živelo več kot 400 000 levov.
Danes v svoji naravni okolici živi le še 20 000 levov, ki veljajo za “prostoživeče”.
Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) navaja, da je število levov v zadnjih 21 letih upadlo za 43 %.
• Človeškega poseganja v naravo
• Navzkrižij med ljudmi in divjadjo
• Bolezni, kot sta tuberkuloza in garje, ki jih povzroča srbec (Sarcoptes Scabiei) itd.
• Nastavljanja pasti divjim levom zaradi mesa (predvsem v Zahodni in Srednji Afriki)
• Lova
Hkrati se je močno povečalo število levov v ujetništvu, zato je zdaj vzrejenih levov več kot prostoživečih. Poleg tega leve izkoriščajo tudi za delo v cirkusih, vse več ljudi pa jih ima za hišne ljubljenčke, ker jim to daje poseben ugled. Država z največ levi v ujetništvu je Južnoafriška republika, kjer je vzreja levov zakonita in močno razširjena. Božanje mladičkov in sprehajanje levov sta zdaj že pomemben del turistične ponudbe v Južnoafriški republiki.
Industrija vzreje levov v Južnoafriški republiki
Industrija vzreje levov se je v Južnoafriški republiki razvila že pred dobrimi dvajsetimi leti, toda pozornost medijev je pritegnila šele nedavno. Širša javnost je bila z njo seznanjena leta 1997 v BBC-jevem preiskovalnem dokumentarcu z naslovom “The Cook Report”. Istega leta je Gareth Patterson objavil knjigo z naslovom “Dying to be free“, v kateri je predstavil mite, povezane s podobo Južnoafriške republike kot države, ki se zavzema za ohranjanje živalskih vrst ter poudaril, da so ti miti še vedno močno zakoreninjeni. Kmalu zatem sta aktivista za pravice živali in borca za zaščito prostoživečih živali Chris Mercer in Beverley Pervan ustanovila dobrodelno organizacijo CACH (Campaign Against Canned Hunting; kampanja za boj proti lovu živali v ogradi), ki se vse odtlej zavzema za prepoved lova v ogradi. Zadnja leta so v medijih veliko pozornosti pritegnile tudi kampanje organizacij Four Paws in Blood Lions.
Vzreja levov je v Južnoafriški republiki dobičkonosna dejavnost. Na dobrih 200 farmah vzrejajo več kot 10.000 levov, ki živijo v ujetništvu.
Vsakega leva izkoriščajo od dne, ko se skoti pa vse do smrti. Rejci levov so iz “kralja živali” naredili potrošno dobrino, primerljivo z vzrejno živino.
Turistične dejavnosti, povezane z levi, se niso razširile le v Južnoafriški republiki, vse bolj priljubljene so tudi v drugih afriških državah.
več: LEVJI MLADIČI IN PROSTOVOLJCI
Main image courtesy of Chelui4lions, image below courtesy of Christine Sponchia
Lion Petting.com 